Skupina osmih ameriških kongresnikov in novoizvoljeni župan New Yorka Zohran Mamdani so javno izrazili podporo indijskemu aktivistu Umarju Khalidu, ki je v zaporu že skoraj pet let brez sojenja. Khalid, nekdanji študent Univerze Jawaharlal Nehru, je bil pridržan leta 2020 v povezavi z neredi v Delhiju. Mamdani je Khalidu poslal pismo solidarnosti, v katerem je njegovo dolgotrajno pridržanje označil za nepravično in poudaril, da pogosto misli nanj in na njegove besede. Mednarodna pobuda ameriških zakonodajalcev in župana Mamdanija predstavlja redek primer neposrednega pritiska tujih politikov na indijsko pravosodje v primeru zaprtih aktivistov. Podpisniki pozivajo k zagotovitvi poštenega in pravočasnega sodnega postopka, saj Khalidovo bivanje v zaporu brez pravnomočne obsodbe sproža številna vprašanja o spoštovanju človekovih pravic in svobode govora v Indiji. Pismo je v javnosti delila Khalidova partnerka, kar je sprožilo nove razprave o usodi indijskih političnih zapornikov.

V Bakuju je potekala predstavitev knjige "Qərbi Azərbaycan İrsi" ("Dediščina Zahodnega Azerbajdžana"), ki se osredotoča na materialno in kulturno dediščino Azerbajdžancev v Armeniji, zlasti na njihova pokopališča. Dogodek sta organizirala Okrožna uprava Narimanov in Skupnost Zahodnega Azerbajdžana. Vzporedno s tem poročilom je bila izražena kritika na račun ameriških kongresnikov armenskega porekla, ki naj bi nasprotovali procesu normalizacije odnosov med Azerbajdžanom in Armenijo ter s tem ovirali podpis mirovne pogodbe. Poudarjeno je bilo, da lobiranje ameriške armenske skupnosti ne bo doseglo svojega cilja kljub njihovim prizadevanjem.

Skupina azerbajdžanskih nevladnih organizacij je naslovila odprto pismo na ameriškega državnega sekretarja Antonyja Blinkna, s katerim izražajo ostro nezadovoljstvo nad nedavnimi dejanji nekaterih članov ameriškega kongresa. Te dejanja naj bi negativno vplivala na suverenost Azerbajdžana in mirovni proces z Armenijo, kar organizacije ocenjujejo kot proti-mirno držo.

Trije republikanski predstavniki v ameriškem kongresu so naslovili pisma na izvršne direktorje Alphabet, Mete (matične družbe Facebooka), Amazon.com in Microsofta. Zahtevali so pojasnila glede sprejetih varnostnih ukrepov za obravnavanje naraščajočih nacionalnovarnostnih pomislekov v zvezi s podmorskimi komunikacijskimi kabli.